Presajanje sadik na stalno mesto

Konec avgusta ali v začetku septembra, ko se konča zadnji vročinski val, nastopi pravi čas za presajanje sadik asimin iz loncev na stalno mesto.  Za razliko od drugih sadnih dreves, je asimine priporočljivo presajati v času vegetacije in ne v času mirovanja. Razlog je v boljšem celjenju poškodb, ki nastanejo na koreninah. Če pride do poškodb korenin v času mirovanja (npr. februarja), lahko zaradi teh poškodb propade celotna rastlina. Primeren čas za presajanje je tudi pozna pomlad, ko asimine že začenjajo z rastjo.

Priprava sadilne jame je enaka kot za ostala drevesa: premera vsaj 60cm, globina 60-80cm, zaščitna mreža proti voluharjem in mišim ni potrebna. Korenin ne razprostiramo, koreninsko grudo pustimo čimbolj nedotaknjeno, zato da je poškodb korenin čimmanj. Uporaba zastirke (sekanci, seno, slama) je zelo priporočljiva, saj ščiti korenine v primeru zelo nizkih zimskih temperatur in zadržuje vlago v zemlji. Zaščita nadzemnega in cepljenega dela proti mrazu ni potrebna. Priporočljivo pa je poskrbeti za zaščito pred divjadjo (predvsem srnjakom).

Dvoletna sadika, zastirka sekancev, mreža – zaščita pred srnjakom, deske – zaščita pred prekopavanjem kokoši.

Propadanje večletnih sadik – zavite korenine

Vsako leto nam propade nekaj večletnih sadik v nasadu, ki so se pretekla leta lepo razvijale. Večina propadlih sadik ima zavite korenine, kot je razvidno iz spodnje slike. Korenine se zavijejo že v prvih letih rasti, ko je določena rastlina še v lončku. Po dosedanjih izkušnjah je priporočljivo vsako leto presaditi sadike v večji lonček.

Če opazimo zavite korenine v krogu ali če se glavna korenina obrne navzgor in raste proti gladini, odrežemo zaviti del korenin.

Prezimovanje sadik v loncih

Zaradi slabih izkušenj izpred dveh let, ko je propadla dobra polovica sadik v loncih, sadike preko zime dodatno zaščitimo. Iz miz jih zložimo na zemljo in obdamo s senom. Naslednji korak pri vzgoji sadik pa je spomladansko cepljenje.

Goli polži – učinkovita rešitev

Za boj proti golim polžem je na prodaj veliko sredstev za njihovo zatiranje (zastrupljanje), prebral in preizkusil sem precej naravi prijaznih metod (lovljenje s pomočjo piva, posipanje okolico gred s pepelom, žaganjem, ovijanje z bakreno žico), vendar so se vse metode izkazale za dolgoročno neučinkovite. Preostane le naselitev plenilca, ki se hrani s polži. Nabavil sem race tekačice, ki imajo precej dobrih lastnosti (ne odletijo drugam, polže obožujejo), vendar je težava potrebna večja količina vode in dejstvo, da zvečer ne gredo spat (plenilci). Te jim v nasadu ne morem zagotoviti, tako da je jata 15 tekačic ostala v domačem ribniku.

Po naključju pa sem odkril, da piščanci brojlerji tudi obožujejo rdeče polže, plodove asimin pa pustijo pri miru. V primerjavi z racami tekačicami so bolj mobilni, v enakem časovnem obdobju očistijo večjo površino. Potrebujejo minimalno količino vode, tako da so se v mojem primeru izkazali kot idealna rešitev.

Video: Brojlerji v akciji.

Goli polži – problem

Goli polži so eden redkih škodljivcev, ki jih ima asimina v naših krajih. Problem predstavljajo predvsem rdeči lazarji, ki so se razmnožili v velikem številu. V nasadu sem jih po deževju naštel 20-30 na kvadratni meter! Spomladi predstavljajo nevarnost za manjše sadike, saj jim pojedo vse poganjke. Rastlina sicer odžene ponovno, lahko pa se tudi posuši.

Jeseni pa napadajo odpadle plodove, kot prikazuje spodnja slika.

Določanje zrelosti plodov

Letos se je začelo zorenje plodov v začetku septembra. Najprej so začeli zoreti plodovi, ki so bili bolj izpostavljeni soncu. Teden dni za njimi so začeli zoreti tudi plodovi v notranjosti krošnje.

Priporočljivo je postopno obiranje zrelih plodov. Na drevesu, na katerem se je zorenje začelo oziroma je v teku, lahko najdemo:

  1. nedozorele plodove: plodovi so trdi, temno zeleni, pecelj je trdo prirasel na vejo. Če je na peclju več plodov, se trdno držijo skupaj, posameznega sadeža ne moremo odtrgati zlahka. Teh ne obiramo, saj tudi če dozorijo, ne razvijejo pravega okusa. Meso običajno ostane gumijasto, nima arome, sladkorjev je malo.
  2. delno zrele plodove: svetlo zeleni ali lahko rumenkasti, ob pritisku se opazi, da so mehkejši, če jih obrnemo navzgor se pecelj odlomi. V skupini večih plodov so lahko določeni še vedno trdi, vendar lahko odtrgamo celoten grozd. Plodovi še nimajo značilnega vonja zrelih plodov. Taki plodovi dozorijo v nekaj dneh do 1 tedna, v hladilniku lahko počakajo tudi 14 dni. Najprimernejši stadij za obiranje plodov.
  3. zrele plodove: imajo lep vonj, mehki na otip, začnejo odpadati. Primerni za takojšne uživanje, porabiti jih je potrebno v nekaj dneh. Če stojijo predolgo, postane lupina rjava, postopno se začne pojavljati neprijeten grenak priokus.

Poškodbe plodov zaradi sonca. Ko taki plodovi dozorijo, je večina mesa dobre kvalitete, neprimerno je zgolj tanka plast mesa pod poškodovano lupino.

Primerjava sort Sunflower in Prima

Obe sorti sta samoplodni, kar pomeni, da imamo lahko posajeno samo eno drevo. V bližini lahko posadimo še kakšno drugo sorto asimine in s tem izboljšamo opraševanje samoplodne sorte in dodatnega drevesa, tako da nam obe drevesi še bolj obilno rodita. Med sortama asimin Sunflower in Prima pa obstaja kar nekaj razlik:

  • čas zorenja: Prima začne zoreti 2-3 tedne pred sorto Sunflower
  • velikost plodov: plodovi sorte Prima so precej večji od sorte Sunflower.
  • okus: Sunflower ima manj izrazit okus, plod je potrebno pojesti predno lupina porjavi. Plodovi sorte Prima pa imajo veliko bolj aromatičen, močnejši tropski okus, najboljši so, ko se že povsem zmedijo.

Primerjava plodov Sunflower-Prima. Desno Prima – 1180g.

Izbira sadike in jesensko sajenje

Asimine zelo slabo prenašajo presajanje, zato sadike asimin vzgajamo v loncih iz katerih se presadi na stalno mesto. Sadika raste v loncu 3-4 leta, zato je presajanje na stalno mesto precejšen šok. Koreninski sistem je omejen na volumen lonca, vsa leta je rasla v senčenem rastlinjaku. Presajanje v času mirovanja se pri asimini za razliko od ostalih dreves, ne obnese najbolj. Problem so poškodbe koreninskega sistema, ki jih rastlina v času mirovanja ne more zaceliti, pojavi se lahko gnitje korenin in posledično propad celotne rastline. Zato priporočamo presajanje v jeseni, ko ima rastlina še liste ali spomladi, ko že začne odganjati. Pri presajanju koreninske grude ne razčešemo, ostala priporočila so enaka kot za ostalo sadno drevje. Sajenje v mrežo ni potrebno.

Izbira sadike: izbere sadiko, ki ima čim večji prirast v zadnjem letu (vsaj 20cm). Če določene korenine rastejo izven lonca, jih poskusimo obdržati (razrežemo lonec). V praksi se najbolj obnesejo enoletne ali dvoletne (starost cepljenega dela) sadike. Večletne sadike imajo glede na velikost nadzemnega dela premajhen koreninski sistem in na stalnem mestu potrebujejo 1-2 leti, da začno normalno rasti. Izjema so večletne sadike v velikih loncih (15l+).

Shranjevanje semen

Semena asimin so dokaj specifična, velika, z njimi je potrebno ravnati drugače, kot z večino drugih semen. Prvo pravilo je, da se ne smejo presušiti. Ko jih izločimo iz sadeža, jih očistimo in pustimo največ en dan na sobni temperaturi, da se zgolj površinsko osušijo. To zmanjšuje možnost razvoja plesni pri skladiščenju. Shranimo jih v zaprti posodi ali vrečki v hladilniku, saj potrebujejo dolgo stratifikacijo (minimalno tri mesece). Občasno preverimo, če se je na semenih razvila plesen in jo očistimo. V hladilniku lahko ostanejo tudi več kot leto dni.

Pozna pozeba – dolgoročne poškodbe

Konec aprila 2017 je bilo vegetacija že v polnem razmahu, 2-3 tedne pred običajno. Zelo nizke temperature za konec aprila, v nasadu smo imeli 2m nad tlemi -5 stopinj C, so povzročile propad vseh brstov. Ratline so potrebovale 3 tedne, da so prišle na enak nivo kot pred pozebo. Nekaj je bilo tudi cvetov, vendar kljub ročnemu opraševanju letos ni plodov. Julija pa so se začele kazati poškodbe lublja. Na nekaterih drevesih se pojavljajo razpoke, ki pa se večinoma lepo zaraščajo. Dolgoročno bo potrebno poskrbeti za zaščito tudi pred pozno pozebo…